Prometna kultura Slovencev: agresivnost in nestrpnost rak rana prometa

Avto-moto zveza Slovenije je izvedla raziskavo o prometni kulturi v Sloveniji. Ugotovili so, da se le 10 odstotkov vprašanih strinja s trditvijo, da je prometna kultura pri nas dobra. Med glavnimi razlogi, ki botrujejo negativni oceni, so anketiranci navajali predvsem agresivnost in nepotrpežljivost, neupoštevanje prometnih pravil, pomanjkanje medsebojnega spoštovanja in pomanjkanje pozornosti.

Eden od načinov za izboljšanje stanja bi bil poostren nadzor, a je prometnih policistov (pre)malo. Kratkoročno obstaja predvsem ena rešitev, in sicer večja odgovornost in več medsebojnega spoštovanja med udeleženci v prometu, poudarjajo na AMZS.

Kdo so največji "grešniki"

V anketi AMZS so se na vrhu lestvice najbolj motečih udeležencev znašli uporabniki e-skirojev in kolesarji. Anketiranci menijo, da ti pogosto vozijo brez upoštevanja pravil, s čimer ogrožajo sebe in druge.

Več kot 90 odstotkov sodelujočih v anketi je ocenilo svoje vozniške sposobnosti kot dobre ali zelo dobre – tako večina udeležencev v prometu s prstom kaže na druge. Ali so naše vozniške sposobnosti res tako dobre, je nemogoče oceniti brez ustreznega strokovnega preverjanja.

Osvežitvene vožnje

V AMZS menijo, da bi k napredku prometne varnosti prispevale periodične osvežitvene vožnje, ki bi jih izvajali učitelji vožnje. S tem se strinja tudi 73 odstotkov anketirancev, večina pa jih meni, da bi te osvežitvene vožnje morale postati zakonska obveza.

Skoraj polovica anketirancev meni, da bi strošek osvežitvenih voženj morale kriti zavarovalnice, slaba tretjina pa je navedla, da bi to morala pokriti pristojna ministrstva iz državnega proračuna. Med primernimi financerji bi bil zagotovo tudi zavod za zdravstveno zavarovanje, saj bi vsako zmanjšanje števila poškodovanih v prometnih nesrečah pomenilo tudi manj izdatkov za zdravljenja, v primeru zmanjšanja nesreč s hudimi telesnimi poškodbami pa bi se sprostilo tudi nekaj bolnišničnih kapacitet.

Anketiranci so kot možne spodbude, da bi se sami odločili za ponovno izobraževanje in obnovitev znanja, navedli tudi popuste pri zavarovanjih.

"Tako kot na drugih področjih se tudi v prometu pozitivne spremembe začnejo pri vsakem izmed nas: z več potrpežljivosti, strpnosti in odgovornosti, s spoštovanjem pravil ter z zavedanjem, da lahko že z majhnimi dejanji prav vsak posameznik prispeva k boljši prometni kulturi, s tem pa tudi k zmanjševanju števila prometnih nesreč. Naj bo ena od naših novoletnih zaobljub, da bomo v prometu do drugih ravnali tako, kot pričakujemo in si želimo, da drugi ravnajo do nas – da torej pazimo drug na drugega," je pozval predsednik Avto-moto zveze Slovenije Marko Belšak.